Suchergebnisse

Članek predstavlja ugotovitve raziskave o odnosu javnosti do obnovljivih virov energije – OVE (SJM 2019/1) in jih postavlja v kontekst mednarodne primerjave stališč o podnebnih spremembah, kot se kažejo iz podatkov Evropske družboslovne raziskave ESS 2016 (modul: Climate Change). Rezultati kažejo na splošno visoko stopnjo soglašanja javnosti s podnebno paradigmo, pri konkretnejših okoljskih ukrepih pa je (tudi evropsko) javno mnenje nekoliko bolj zadržano. Podobne ugotovitve najdemo v študiji OVE. Ta pokaže izrazito favoriziranje vetrnega in sončnega scenarija, ki sta s stališča javnosti podrobneje predstavljena s prednostmi in slabostmi. Pri obravnavi konkretne prostorske umestitve pa se kaže, kako javnomnenjski razmislek počasi drsi iz polja okoljske v polje ekonomske, tržne miselnosti. Primerjalna analiza podatkov ESS kaže podobno sliko, še posebej, ko opazujemo razlike med okoljsko razvitejšimi zahodnoevropskimi in nordijskimi državami ter državami srednje in vzhodne Evrope. Avtorja v zaključku poudarita, da okoljska transformacija (tudi z implementacijo OVE) ne bo uspešna brez širše družbene transformacije, ki bo zagotovila pravično porazdelitev koristi in tveganj. Ključni pojmi: podnebne spremembe, obnovljivi viri energije, ESS, javno mnenje, vetrna elektrarna, sončna elektrarna, prostorski učinki